Kako nastanejo čustva in zakaj spremembe doživljamo drugače?

Triletni Tine se v peskovniku igra s svojimi igračami. Kmalu pride do njega štiriletni Klemen in mu iz rok vzame grabljice. Tine se razjezi, Klemnu iz rok izpuli grabljice ter se prestavi na drugo mesto v peskovniku.

Tine se je v tej situaciji razjezil, nekdo drug bi bil žalosten, tretji ne bi naredil nič. Od česa je odvisno katero čustvo doživljamo in kdaj ga doživljamo?

Čustva so odnos posameznika do njegovega okolja. So del kompleksne celote, ki jo poimenujemo Krožna emocionalna reakcija, ki je sestavljena iz sedmih faz/delov.

Čustva so vedno reakcija na spremembo v okolju. S čustvenim odzivom se človek želi tej spremembi prilagoditi. Z doživljanjem prijetnih čustev (npr. veselje, ljubezen, spoštovanje, idr.), posameznik sporoča, da želi ohraniti spremembo, ki mu je »povzročila« prijetno čustvo. Če je čustvo neprijetno (npr. jeza, sram, strah itd.) pa želi z doživljanjem vplivati na spremembo situacije.

Doživljanje čustev poteka zelo hitro, čemur zavestno težko sledimo. Lahko pa razumemo, kaj se dogaja in zakaj s poznavanjem faz Krožne emocionalne reakcije.

Prva faza pri doživljanju čustev je t. i. stimulusna reakcija, ki predstavlja spremembo v zunanjem okolju, ki jo človek še ni opazil. V zgornjem primeru to pomeni, da se Tinetu približuje Klemen.

Druga faza je percepcija stimulusne situacije, kar pomeni, da oseba opazi spremembo v zunanjem svetu zavedno (preko čutil) ali nezavedno (miselna predstava, spomin iz preteklosti). Tine opazi Klemna, ki stoji zraven njega in steguje roko proti njegovi grabljici.

V tretji fazi, človek situaciji/spremembi pripiše nek pomen. Naši možgani videno ali opaženo vedno povežejo z našim osebnim predhodnim znanjem in izkušnjami, s čimer človeku postane jasno, kaj dani dražljaj je in kaj pomeni. Tine oceni, da mu Klemen skuša vzeti grabljico brez vprašanj in dovoljenja oz. da si jo bo prisvojil.

Včasih se dražljaju lahko pripiše tudi napačen pomen. V takem primeru se lahko iz tega manifestira tudi neustrezna emocionalna reakcija.

Četrta faza je ena izmed pomembnejših, in sicer: pripisovanje vrednosti. Ko situacijo ocenimo kot pomembno, doživljamo čustva. Če ima situacija za človeka nekakšen pomen, potem se v njem vzbudijo čustva. Ocenjevanje pomembnosti je odvisno od človekovih vrednot. Okolje pa je tisto, ki vpliva nanje. Tine oceni, da bo ostal brez njegove najljubše grabljice, s katero se igra vsak dan, zato se želi zaščititi in dati jasno sporočilo, da so grabljice njegove. Mejo postavi z jezo.

Peto fazo predstavlja emocionalni telesni odziv, kjer čustva dvigajo energetsko raven telesa in ga pripravijo na morebitno akcijo. Tinetov srčni utrip se poveča, hitreje diha, obrazne poteze postajajo stroge.

Šesta faza je pripravljenost na akcijo – telesne spremembe, ki nastajajo v okviru določenega čustva, niso naključne. Telesni odzivi omogočajo človeku primerno reakcijo na situacijo. Tine steguje roko proti grabljicam v Klemnovih rokah.

Sedmo fazo predstavljajo mišljenje in mentalne operacije – doživljeno čustvo je izkušnja, ki aktivira in spodbudi mišljenje. Osnovni cilj tega mišljenja je izbira takšnega vedenja, ki bo najboljši odgovor na stimulusno situacijo. Zavestno razmišljanje pomaga človeku, da predlog ozavesti svoje čustvo, in njegovo logiko, da zavzame stališče do njega, ga zavzeto nadzira in upravlja. Tine ima grabljice pri sebi, hkrati pa oceni, da bo bolje, če se umakne, zato gre na drug konec peskovnika.

Prilagoditveno vedenje človeku omogoča, da se vede skladno s smislom in pomembnostjo, ki jo pripisuje določeni situaciji. Včasih sprememba našega vedenja vpliva na situacijo in jo spremeni. Včasih se situacija ne more spremeniti, zato mora človek potem spremeniti pomen in pomembnost oz. smisel situacije.

Razumevanje odzivov je prvi korak k temu, da se naučimo s čustvi ravnati, jih prepoznati ter ustrezno interpretirati. Ne glede na to v kakšni situaciji se znajdemo, je pomembno vedeti, da je doživljanje čustev nekaj povsem običajnega in da se jih lahko naučimo v vsaki situaciji kontrolirati.

Anja Mihevc

Povzeto po Milivojević, Z. (2008). Emocije. Novi sad: Psihopolis institut.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s